Ure pedokinetike sem s svojim sinčkom začela obiskovati nekje po dopolnjenem 6.mesecu. Mislila sem, da se vpisujem na telovadbo za dojenčke, a kmalu ugotovila, da gre za mnogo več kot le to. Z Anino pomočjo sem se naučila opazovati otrokovo gibanje, prepoznati njegove sposobnosti in potenciale, podpreti že osvojene mejnike v razvoju in prepoznati, kateri mejnik je za vogalom in kako sem otroku lahko v pomoč in podporo, ne pa v (sicer nenamerno) napoto ali škodo. Vsaka vaja pa je prinesla tudi priložnost za učenje in preizpraševanje o sami vzgoji otroka. Ana spodbuja sočutno,a odgovorno starševsko držo, vaje pa podkrepi s poglobljenimi razlagami in primeri. Ure pedokinetike so bile zame dragocena investicija v povezovanje z otrokom, pa tudi priložnost za njegovo prvo povezovanje s sovrstniki in - nezanemarljivo! - povezovanje z drugimi mamicami.